Strokovnjak pojasnjuje, zakaj so križarke tako dovzetne za izbruhe bolezni

Svet že nekaj časa z zaskrbljenostjo spremlja kalvarijo križarke MV Hondius, na kateri je izbruhnil hantavirus o čemer obširno poročamo tudi mi.

Mnogim še ostaja v spominu podobna situacija iz začetkov pandemije covida-19, ko je britanska križarka Diamond Princess bila več kot mesec dni v karanteni v japonski Jokohami, potem ko je na njej izbruhnil val okužb z virusom SARS-CoV-2.

Pa tudi sicer so na križarkah v preteklosti že izbruhnile okužbe z različnimi patogeni, ki so se razširile med potniki in člani posadke.

Tudi zato se v javnosti začenjajo pojavljati vprašanja o nevarnostih, ki jih za javno zdravje predstavljajo množična potovanja, kot so križarjenja.

Križarke so skrbno zasnovana okolja, nekakšna mesta na morju. Imajo restavracije, kinodvorane, dvigala, kabine, kuhinje, vodovodne sisteme in notranje prostore za druženje.

V njih lahko več dni zapored živi veliko število ljudi, ki se gibljejo in počivajo po skupnih prostorih.

To je sicer, z vidika potnika, nadvse priročno. Z vidika zdravstvene varnosti pa ne.

Če na križarko vstopi en ali več z nalezljivo boleznijo okuženih potnikov, se lahko okužba, ko enkrat pride na ladjo, po njej širi na načine, ki jih je težko ustaviti, je za portal Science Alert zapisal profesor Vikram Niranjan, z Inštituta za zdravstvene raziskave pri britanski Univerzi v Limericku.

Zabeležili izbruhe covida, norovirusa, legionarske bolezni ...

Kot primer navaja izbruh covida-19 na ladji Diamond Princess leta 2020, ko se je na njej z boleznijo okužilo 619 potnikov in članov posadke.

Raziskovalci so ugotovili, da so razmere na ladji omogočale lažje širjenje novega koronavirusa.

Njihovi modeli so pokazali, da so ukrepi javnega zdravja, kot sta izolacija in karantena, preprečili še veliko več primerov, hkrati pa so pokazali tudi, da bi hitrejši odziv dodatno omejil izbruh.

Največkrat s križarkami povezujejo norovirus (tako imenovani "virus bruhanja").

V pregledu že objavljenih raziskav so raziskovalci našli 127 poročil o izbruhih norovirusa na križarkah, pri čemer so bili številni povezani z okuženo hrano, kontaminiranimi površinami in prenosom s človeka na človeka.

Velik del tveganja predstavlja strežba hrane.

Samopostrežni bifeji, skupni jedilni pribor in številni ljudje, ki se dotikajo istih površin, lahko olajšajo širjenje želodčnih virusov.

Če je nekdo okužen, vendar se še ne počuti bolnega, lahko še vedno kontaminira hrano ali površine, še preden ugotovi, da je zbolel.

K težavi prispeva tudi sama zasnova ladje. Ljudje skupaj preživljajo čas v jedilnicah, barih, dvigalih, hodnikih, gledališčih in wellness prostorih.

V istem okolju, pogosto v skupnih nastanitvah, živijo in delajo tudi člani posadke, zato se lahko bolezni lahko širijo tako med potniki kot med posadko.

Pomembno vlogo ima tudi prezračevanje. Križarke sicer niso zaprti sistemi, vendar so močno odvisne od notranjih prostorov, kjer ljudje dalj časa preživljajo čas skupaj.

Raziskave kakovosti zraka na križarkah so pokazale, da se lahko bolezni lažje širijo v prenatrpanih zaprtih prostorih, kot so kabine, restavracije in zabaviščni prostori, če prezračevalni sistem ni ustrezen.

Križarke pa so lahko tudi vir bolezni, ki se ne širijo neposredno med ljudmi. Ena takih je legionarska bolezen (resna pljučna bolezen, ki jo povzročajo bakterije).

Ljudje se z njo lahko okužijo z vdihavanjem drobnih kapljic iz kontaminiranih vodovodnih sistemov, masažnih bazenov ali prh.

Pomembna je tudi starost

Križarjenja so posebej priljubljena med starejšimi odraslimi, številni potniki pa imajo kronične zdravstvene težave, zaradi katerih so okužbe lahko resnejše.

Želodčni virus na križarki lahko povzroči dehidracijo, okužba dihal pa lahko vodi do pljučnice ali potrebe po bolnišničnem zdravljenju.

Križarke sicer imajo zdravstvene ambulante, vendar so te omejene v primerjavi z bolnišnicami na kopnem.

Namenjene so prvi pomoči, osnovnemu zdravljenju in kratkotrajni oskrbi, ne pa obvladovanju hitro razširjajoče se epidemije v velikem obsegu.

Zato je zdravje na križarkah tako zelo odvisno od zgodnjega poročanja, hitre izolacije in doslednega čiščenja.

Kako zmanjšati tveganje? Začne se že pred vkrcanjem

Kot epidemiolog sem videl številne izbruhe bolezni v bolnišnicah, šolah in celo na letalih.

Za potnike se najboljša zaščita začne še pred vkrcanjem. Smiselno je preveriti, ali ima križarska družba jasna pravila glede prijavljanja bolezni, čiščenja in izolacije.

Poskrbite, da bodo vaša rutinska cepljenja posodobljena. Starejši odrasli, nosečnice in vsi z zdravstvenimi težavami pa naj se pred potovanjem posvetujejo z osebnim zdravnikom.

Prav tako preverite, ali vaše turistično zavarovanje krije prekinitve potovanja zaradi bolezni.

Ko ste na krovu, je umivanje rok z milom in vodo najučinkovitejši ukrep za preprečevanje želodčnih virusov, kot je norovirus.

Razkužilo za roke lahko pomaga, vendar ne more nadomestiti mila in vode.

Če se začnete počutiti slabo, je najbolj varno, da se izogibate bifejem in prenatrpanim skupnim prostorom ter simptome prijavite čim prej, namesto da bi skušali nadaljevati kot običajno.

Standardi se izboljšujejo, osnovna struktura križark pa ostaja enaka

Križarske družbe so sčasoma izboljšale svoje higienske standarde in sisteme odzivanja na izbruhe bolezni, številna potovanja pa minejo brez incidentov.

Toda osnovna struktura križarjenj še vedno ustvarja enak izziv: veliko ljudi si deli iste obroke, isti zrak, iste vodne sisteme in iste skupne prostore.

Prav zato se izbruhi bolezni vedno znova vračajo in zato križarke ostajajo koristen opomnik, da javno zdravje oblikujejo tako zasnova okolja kot mikrobi, je zapisal profesor Niranjan.